“Ovo… Ne čekaju na koncert (u Norveškoj). Ovo su ljudi koji su stajali u redu da bi dobili hranu iz kuće za pomoć siromašnima. Ovo je svakodnevnica mnogih.
U vrijeme Erni Solberg , ovaj red je narastao.
Sjedimo kući i gledamo slike, bol u srcu i grižnja savjesti. Ali što to pomaže?
Vlada je ta koja je doprinijela činjenici da je sve više ljudi završilo pod linijom siromaštva. Vlada je ta koja je dala porezne olakšice najbogatijima i uzimala sve više od onih koji nemaju puno od prije.
To su mali koraci koje su napravili pored puta.
Neki kroner ovdje i neki kroner tamo. Skidanje naočala potpora i regulatorna podrška. Ukidanje novca za odmor. Povišene cijene. Dugi redovi i vrijeme čekanja u Nav. Općinski domovi i ostali domovi gdje stanarina sve više košta. Velika nadoknada za one s puno, male ili bez naknade za one s malo. Da, lista je duga.
No, o čemu je najbitnija tema za razgovor na konferencijama za medije? Da, koliko posjetitelja možete imati u vikendici!
Dette… Ikke kø foran polet. Ikke kø for å komme inn på konsert. Dette er mennesker som sto i kø for å få mat av Fattighuset. Dette er hverdagen til mange.
På Erna Solbergs vakt har denne køen vokst stadig lengre.
Vi sitter hjemme og ser bildene, får vondt i hjertet og dårlig samvittighet. Men hva hjelper det?
Det er regjeringen som bidro til at stadig flere har havnet under fattigdomsgrensen. Det er regjeringen som har gitt skattelettelser til de rikeste og tatt mer og mer fra de som ikke har så mye fra før.
Det er de små skrittene de har tatt langs veien.
Noen kroner her og noen kroner der. Fjerning av brillestøtte og reguleringsstøtte. Fjerning av feriepenger. Økte priser. Lange køer og behandlingstid hos Nav. Kommunale boliger og andre boliger der leien koster mer og mer. Store kompensasjoner til de med mye, små eller ingen kompensasjoner til de med lite. Ja, listen er lang.
Men hva er den viktigste problemstillingen å snakke om på pressekonferansene? Jo, hvor mange besøkende du kan ha på hytta!-piše L. J . Ayoub.
-Pa sem nazaj… 4dni sem sredi epidemije “najbolj smrtonosnega virusa” preživel v bolnišnici v mb(operacija na hrbtenici), in nisem si mogel kaj, da se ne bi že prvi dan kar tako sprehodil naokrog, in se tudi na lastne oči prepričal, kako zgleda to “obsedno stanje”, v slo bolnišnicah, ki vam ga prikazujejo mediji. Ampak jbg, nisem bil priča nobenemu takemu prizoru, ravno nasprotno, in to enostavno moram delit:
Najprej, na kontrolni točki, sedi 5 zdr. delavcev za mizo na hodniku, lepo klepetajo, se smejijo, zraven čakata 2 pacienta, razen tega hodnik PRAZEN(šotor zunaj pred kontrolno točko pa absolutno prazen).
Potem se še malo sprehodim po večinoma praznih hodnikih, praznih čakalnicah, delovnih prostorih, grem v stolpnico, ista zgodba!(vsega na žalost nisem uspel slikat, bom pa naslednjič).
Dva oddelka popolnoma zaprta, zaklenjena, nikjer žive duše, niti enega pacienta niti zdravnika, se sprehodim še po dveh oddelkih, na katerih je videti večinoma le napol prazne sobe! Skratka, mesto duhov…
Potem na oddelku, na katerem sem bil sprejet, vprašam sestro, zakaj sta pa 2oddelka zaprta(ko pa bi naj bila taka prostorska stiska) , odgovor je bil, da se tudi same to sprašujejo, ampak jim enostavno ne želijo povedati, in da nekaj so jih premestili, nekaj pa poslali domov.
V sobah na oddelkih ne veljajo NOBENI ukrepi. Pri pacientih ni potrebna maska, nobena distanca, omejitev števila, še kakšnega doktorja tu in tam opaziš brez maske!
Pa ne bi romana zaj pisal, o tem kaj vse sem še opazil, v glavnem ogromno je spornih dejstev med tem kar nam prikazujejo razne novice, in tem kar človek vidi na lastne oči
.
V bolnišnici sem bil tudi nekaj mesecev prej, stanje: enako. Nobene gužve, panike,…
Kdor še vedno ne verjame, se lahko prepriča na lastne oči, tako kot sem se jaz.-tvrdi B. Lunežnik.
Naši zastupnici u EU Parlamentu većinom su glasali za uvođenje kovid putovnice i sebe svrstali uz NWO.
Njih ove situacije ne brinu. Njima je to normalno. Situacija koja se već jednom događala, prije sto godina.
HOP
